»Teoretiziramo lahko do onemoglosti. In ob tem močno formaliziramo ter se pretvarjamo, da varstvo in varnost obstajata, da sta ustrezna in se krepita. A to je iluzija, popolna. Dejanske varnosti ni, je ni bilo, je ne bo in gre predvsem za formalistično in normativno metanje peska v oči. Vsi smo ves čas pod udarom nad osebnimi podatki, vsemi.«
»Posameznik lahko zahteva dostop, popravek, izbris podatkov … V praksi pa vseeno nima prave izbire, saj so digitalne storitve zasnovane tako, da privolitev postane pogoj za uporabo. Uporabniki redko berejo pogoje ali ne razumejo posledic.«
»Znanje se izboljšuje, a izzivi se množijo. … Posebej nevarno in škodljivo je predvsem nepremišljeno objavljanje lastnih podatkov in posnetkov drugih oseb ter spletno nadlegovanje, ki ima lahko hude posledice.«
»Nasprotno – tako v tej sodbi kot v nekaterih drugih sodbah okrajnih sodišč, ki so sledile temu zgledu, se sodišče vselej potrudi in v obrazložitev doda stavek ali dva, s katerim apelira na državljane, naj se še naprej držijo ukrepov, ki jih predlaga oblast oziroma stroka, ki z oblastjo sodeluje«
»Ostajam zelo kritičen do te sodbe. Zame je veliko negativno presenečenje, zdi se mi šokantna in tudi v nasprotju s tistim, kar ustavniki poznamo kot ustavnopravno teorijo in filozofijo prava«
»Če se na drugi strani še vedno dovoljuje, da lahko poslanci vstopijo v glasovalno kabino z mobilnim telefonom in slikajo glasovnico, morda najprej obkrožijo DA, naredijo fotografijo, potem obkrožijo NE in naredijo še eno.«
»Če je za preprečitev širjenja nalezljive bolezni na voljo milejši, drugačen ukrep, ki manj poseže v ustavno pravico, ali v ustavne pravice in svoboščine (v več pravic in svoboščin), je treba uporabiti milejši ukrep. Država ne more kar “prepovedati” gibanje in vsakršno gibanje. Torej, dejansko ga lahko, pravno pa ga ne bi smela.«